Zakaj 1. novembra prižigamo sveče?


6.oktober.2016

Dan spomina na mrtve oziroma praznik vseh svetih je danes v Sloveniji predvsem družinski praznik. Čas, ko se spominjamo vseh bližnjih, ki so nas žal že zapustili. Čas, ko se jim z družino odpravimo na pokopališče pokazati, da spomin nanje še vedno hranimo v naših srcih. Ob tej priložnosti v naši državi prižgemo kar tretjino vseh sveč v letu. A zakaj počnemo ravno to?

Sveča je simbol luči, upanja in novega rojstva. Plamen simbolizira božansko svetlobo, ki razsvetljuje temno smrt. Mnogi verjamejo, da svetloba sveče oddaja luč, ki vse preminule varno vodi v temi in njihovim dušam kaže pravo pot. Obenem luč ponazarja večni plamen, ki gori v njihov spomin. Luč oziroma ogenj prav tako predstavlja strast in toplino, ki jo čutimo do naših bližnjih. V luči je torej veliko simbolike.

Obred ali navada prižiganja sveč izvira iz krščanstva. Gre za prastari običaj, ki temelji na verovanju, javnem izkazovanju vere v posmrtno življenje in spoštovanju do umrlih. V starih časih so na grobovih prižigali svetilke, da bi z njimi odganjali zle duhove, vernim kristjanom pa sveče na grobovih pomenijo znamenje vere v vstajenje in večno življenje.

Prižiganje sveče na pokopališčih ob dnevu spomina na mrtve se danes spreminja v družinski dogodek, s katerim se poklonimo preprosto lepim spominom, ki jih imamo na umrle. Mnoge družine se prav ob tej priložnosti srečajo po dolgem času in skupaj obiščejo grobove svojih bližnjih.

Običaj prižiganja sveče tako združuje družine in ljudi. Ob tem seveda tudi predajamo sporočilo naslednjim generacijam, da je 1. november praznik, ki temelji na ohranjanju družinskih vrednot in spominov na ljubljene osebe, ki so nekoč bile del naše družine oziroma ožjega kroga prijateljev ali znancev.